Pedagoški inštitut in Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) sta 20. marca, na Pedagoškem inštitutu organizirala okroglo mizo z naslovom »Kaj nam sporoča raziskava PISA o (ne)doseganju temeljnih ravni pismenosti slovenskih učencev?«. Na okrogli mizi so uvodničarke predstavile raznolike vpoglede v nedoseganje temeljne ravni bralne pismenosti v raziskavi PISA, ki so jih na Pedagoškem inštitutu v zadnjem letu razvijali v okviru projekta Evropske komisije »Približajmo priložnosti vseživljenjskega učenja vsem«.
Dr. Mojca Štraus je predstavila izsledke sekundarnih analiz, s katerimi smo dobili vpogled v to, kako se glede na dejavnike iz učenčevega okolja in odnosa do branja skupina učenk in učencev z nizkimi dosežki razlikuje od skupine učenk in učencev z višjimi dosežki. Na podlagi analize številnih dejavnikov, ki se povezujejo z bralno pismenostjo v raziskavi PISA, je izpostavila, da se pri skupini učenk in učencev z nizkimi dosežki zdi smiselno sklepati predvsem o nepoznavanju strategij dela z besedili. Napori za izboljšanje ravni bralnih kompetenc morajo zato premišljeno obravnavati različna zanimanja učenk in učencev kot tudi njihove izhodiščne kompetence, saj so visoke bralne kompetence rezultat vztrajne vaje in zavzetosti, kar pa je tesno povezano z visoko motiviranostjo za branje in učenje.
Prav motivaciji kot pomembnem dejavniku bralne pismenosti se je v svojem prispevku posvetila Klaudija Šterman Ivančič. Tako na mednarodni ravni kot v okviru sekundarnih analiz raziskave PISA 2009 v Sloveniji, se je kot eden najpomembnejših dejavnikov bralnih dosežkov pokazala motivacija učencev za branje. Rezultati sekundarnih analiz kažejo, da v Sloveniji z večjo pogostostjo ukvarjanja z različnimi bralnimi dejavnostmi na spletu v splošnem narašča tudi bralni dosežek. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz je izpostavila, da lahko branje digitalnih besedil in uporaba IKT ob didaktično in metodološko skrbno načrtovani in ustrezni uporabi ter usposobljenosti učiteljev postane eden izmed virov motivacije za branje, predvsem pri učencih, ki so za branje manj motivirani in dosegajo nižje bralne dosežke.
Dr. Urška Štremfel je doseganje temeljnih ravni bralne pismenosti v raziskavi PISA umestila v kontekst razprav o družbenem in gospodarskem razvoju sodobnih družb. Pri tem je posebno pozornost namenila glede na mednarodno (OECD, EU) povprečje podpovprečnim dosežkom slovenskih učenk in učencev pri bralni pismenosti ter strategijam s katerimi Evropska unija usmerja države članice k doseganju evropskega strateškega cilja, ki navaja: »delež učenk in učencev, ki v raziskavi PISA ne dosegajo temeljne ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti naj bo na ravni EU do leta 2020 manj kot 15 %«.
Aktualnost tematike je potrdila tudi razprava, ki je sledila uvodnim predstavitvam in jo je moderirala dr. Janja Žmavc. V njej so udeleženci okrogle mize podali raznolike strokovne vpoglede o problemih v slovenskem izobraževalnem prostoru, ki so povezani z nedoseganjem temeljnih ravni pismenosti naših učenk in učencev, vzrokih zanje in možnostih za iskanje rešitev. Dotaknili so se tudi izziva, ali je glede na rezultate Slovenije v raziskavi PISA 2012 in trende v nekaterih drugih sodelujočih državah smiselno in realno pričakovati, da se bo Slovenija do leta 2020 na tem področju približala doseganju evropskega strateškega cilja.
