»SPODBUDIMO UČNO USPEŠNOST SLOVENSKIH MLADOSTNIKOV«
Na znanstvenem posvetu »Spodbudimo učno uspešnost slovenskih mladostnikov« so bili predstavljeni različni pogledi na učno uspešnost v slovenskem izobraževalnem prostoru. Dejavniki učne uspešnosti so jasno prepoznani, vendar pa je pri spodbujanju učne uspešnosti slovenskih mladostnikov v Sloveniji potrebnega še veliko dela, saj še vedno nimamo celovite strategije, ki bi naslovila to problematiko.
(Ljubljana, 8. november 2013) Pedagoški inštitut je v četrtek, 7. novembra 2013, organiziral znanstveni posvet z naslovom »Spodbudimo učno uspešnost slovenskih mladostnikov«, na katerem smo želeli skupaj z znanstveno in strokovno javnostjo iz različnih teoretskih in raziskovalnih perspektiv osvetliti in opozoriti na problematiko učno manj uspešnih mladostnikov v slovenskem izobraževalnem prostoru ter v skupni razpravi izpostaviti različne pristope za izboljšanje njihove učne uspešnosti. Na posvetu je sodelovalo 54 udeležencev in 23 strokovnjakov s 16 prispevki, ki so bili razdeljenih na pet vsebinskih sklopov, in sicer: nacionalni in mednarodni okviri doseganja učne uspešnosti, strategije in pristopi učne uspešnosti, jezikovne kompetence kot dejavnik učne uspešnosti, pomen medosebnih odnosov pri uspešnem učenju ter sekcija praktično usposabljanje, izvenšolske dejavnosti in učna uspešnost.
Znanstveni posvet je bil organiziran v okviru projekta »Približajmo priložnosti vseživljenjskega učenja vsem«. Izziv, s katerim se soočamo, so učno manj uspešni učenci v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Na znanstvenem posvetu smo se osredotočili na prepoznavanje individualnih dejavnikov ter dejavnikov v družinskem, šolskem in širšem družbenem okolju, ki se na podlagi izsledkov mednarodnih raziskav znanja in drugih raziskav izobraževanja povezujejo z njihovimi dosežki. Ob teoretskih izhodiščih, ki nastajajo kot rezultat raziskovanja in povezovanja različnih znanstvenih disciplin, smo posebno pozornost namenili snovanju pristopov, katerih končni cilj je usmerjen v izboljšanje učne uspešnosti mladostnikov, obenem pa na različnih izobraževalnih ravneh in z različnimi vsebinskimi in interakcijskimi oblikami učinkovito nagovarjajo vse posredne in neposredne udeležence izobraževalnega procesa (tj. učitelje, mladostnike in njihove starše).
Zaključki znanstvenega posveta so izpostavili, da evropskih agend na področju izobraževanja ne smemo samoumevno sprejemati, temveč jih moramo kritično presojati ter sistematsko uvajati v nacionalni kontekst. Pri tem je še posebej pomembno ne le oblikovanje normativnih dokumentov ob upoštevanju nacionalnega konteksta, temveč tudi njihovo dejansko izvajanje. Ob poudarjanju znanja v družbi in gospodarstvu je potrebna ustrezna znanstvena kontekstualizacija tradicionalnega znanja in novih kompetenc. Dosežki v mednarodnih raziskavah znanja so le identifikacija problema, zato je potrebno analize rezultatov razširiti, da bi lahko prišli do rešitev, vsekakor pa iz njih ni mogoče izpeljevati enostavnih »receptov« za izboljšanje nacionalnega izobraževalnega sistema.
Poleg tega je bilo na posvetu poudarjeno, da je v sodobnih pedagoških praksah tesno sodelovanje med učitelji in učenci ter aktivno vključevanje učenca v (individualiziran) učni proces ključno. Še posebej pri učencih z nizkimi dosežki mora biti učitelj osredotočen tudi na identifikacijo njegovih močnejših področij. Ena izmed izpostavljenih tem na posvetu je bila tudi bralna pismenost slovenskih učencev. Čeprav se branje v vseh mednarodnih raziskavah kaže kot poseben problem med slovenskimi učenci, so že identificirani načini za izboljšanje bralne kompetence učencev tako na področju slovenščine kot tujih jezikov. Na učno uspešnost pa imajo pomemben vpliv tudi medosebni odnosi, ne le med učitelji in učenci, temveč tudi med učenci in starši ter učenci in njihovimi vrstniki, poleg tega pa lahko različni neformalni in praktični vidiki pridobivanja znanja pomembno izboljšajo samopodobo učencev in s tem tudi njihove dosežke.
Aljaž Tulimirović iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, ki je bil eden izmed udeležencev posveta je povedal: »Zame je to bil zelo informativen posvet, kjer se je potrdilo veliko stvari, ki jih že opažamo sami pri našem delu.« Prav tako je bila s posvetom zadovoljna dr. Alenka Gril, predsednica organizacijskega odbora posveta: »Posvet je bil zelo uspešen, saj smo soočili različna mnenja ter na enem mestu v enem dnevu soočili vse možne povezave, kontekste, dejavnike učne uspešnosti in začrtali okvir, znotraj katerega bo treba še naprej raziskovati, da bomo lahko oblikovali koherentno in strokovno podlago za nadaljnje soočanje z učno manj uspešnimi mladostniki. Znanstveni posvet je bil izvrstna priložnost za soočenje mnenj raziskovalcev različnih disciplin ter poglobljeno znanstveno razpravo, kar smo v slovenskem izobraževalnem prostoru do sedaj pogrešali.«
Vse dodatne informacije o znanstvenem posvetu bo z vami z veseljem delila Ana Mlekuž na elektronskem naslovu ana.mlekuz@pei.si in telefonski številki 01/420-12-51.
Programski odbor posveta:
dr. Alenka Gril, predsednica
Ana Mlekuž
dr. Urška Štremfel
dr. Janja Žmavc